• Med prisilnim delom in ponemčevanjem: beloruski Banditenkinder v Auschwitzu, Majdanku, Potulicah in Konstantinovu

      Steinert, Johannes-Dieter (Založba Sophia, 2015-12-31)
      Mednarodne raziskave so večinoma zanemarile dejstvo, da je bilo med prisilnimi delavci v nacistični Nemčiji in na njenih okupiranih ozemljih v vzhodni Evropi zelo veliko otrok. Delali so v vseh vejah industrije, v kmetijstvu, kot služinčad po nemških domovih, nemška vojska in SS sta jih uporabljala kot delovno silo pri gradnji utrdb, mostov, cest in letališč. Samo iz Poljske in Sovjetske zveze je bilo v Nemčijo deportiranih okrog 1,5 milijona mladoletnih za prisilno delovno silo. Raziskava se opira na velik fond objavljenih in neobjavljenih dokumentov ter pričevanj, osredotoča se na deportirane poljske in sovjetske otroke, ki so v Nemčiji – poleg judovskih prisilnih delavcev – delali v najhujših razmerah. Nemška okupacijska politika je bila na Poljskem in v Sovjetski zvezi veliko bolj kruta kot v drugih državah, deportacije pa najbolj nehumane. Čeprav se osredotočamo na žrtve in njihove izkušnje, bodo obravnavane v širšem in ključnem kontekstu političnih in ideoloških ciljev nacističnih storilcev. Z obravnavo starosti in spola kot dveh kategoriji analize se posebej osredotočamo na: 1. proces deportacije, 2. prihod in domotožje, 3. življenje in delovne pogoje v Nemčiji ter 4. osvoboditev in vrnitev v domovino.